Večer je. Po napornem dnevu prideš domov, se končno umiriš in … kar naenkrat postaneš lačen/-na. Še preden sploh ugotoviš, si že v kuhinji in iščeš kaj dobrega bi pojedel/-la. Nič ti prav posebej ne diši, ampak veš, da bi nekaj. Vzameš malo tega, malo onega … Grickanje opravičuješ s tem, da si po napornem dnevu zaslužiš nekaj slastnega, nekaj v čemer boš užival/-a.
Hrana ti da občutek zadovoljstva. V tistem trenutku pozabiš na vse skrbi in na stres, ter uživaš grižljaj za grižljajem. Kmalu ugotoviš, da je tvoj želodec že čisto poln, celo prepoln.
In zatem obžaluješ ta svoj večerni napad na hrano in prikradejo se občutki krivde …

Se ti je že kdaj zgodilo kaj podobnega? Meni se zagotovo je.

Čustvena ali prava lakota? 7 razlik med eno in drugo.

Tečen šef, neprijetna situacija, ogromno dela – vse to med hranjenjem izgine. In ko ješ, da se spraviš v boljšo boljo, se čustveno prehranjuješ. To zajema vso tisto hranjenje, ko ješ, da se pomiriš, nagradiš ali da kakorkoli želiš izboljšati svoje razpoloženje. In tudi, ko ješ, da proslaviš neko stvar, nek dogodek. Včasih ješ samo zato, ker se ob tem dobro počutiš, in nočeš, da se to konča. Ja, dobri občutki prav tako lahko vodijo do čustvenega prehranjevanja.

Problem pa je, ker s tem ne poslušamo svojega telesa in jemo, ko v resnici ni prisotne tiste prave, fizične lakote.

Kar pa seveda vodi do prenajedanja, to pa vodi v prekomerno telesno težo ter slabo počutje. Tudi na presni hrani, se razume. Prenajedanje nikoli ni dobro.

Nastane krog, ki se ponavlja in ponavlja. Stres. Potreba po tolažbi. Želja po hrani. Hranjenje. Olajšanje. Zadovoljstvo. Pozitivni občutki izpuhtijo. Občutek krivde. Potreba po tolažbi. Še več stresa zaradi krivde in dviga telesne teže. In krog se znova začne.

Skoraj vsak izmed nas se občasno sooča s čustvenim prehranjevanjem, vendar za večino to ne predstavlja večjega problema. Zgodi se jim redko. Za druge pa lahko postane središče njihovega življenja. Ves čas razmišljajo samo o hrani in skoraj vsako čustvo se najprej pokaže v lakoti.

Tudi jaz sem v preteklosti imela probleme s čustvenim prenajedanjem in še vedno kdaj opazim simptome. Vendar sem se naučila razlikovati med eno in drugo lakoto in zdaj znam razbrati kaj se v resnici dogaja z mojimi čustvi in telesom ter temu primerno ukrepam. (Počakam na pravo lakoto in rešim čustvene probleme drugače.)

Čustveno prehranjevanje nam lahko da trenutno olajšanje, obliž, če temu lahko tako rečemo, ampak na dolgi rok nam ne prinese nič dobrega. Največja posledica je seveda povišana telesna teža in slabo počutje. Tega pa nočeš, a ne?

ITAK, da ne. Zato sem pripravila tabelo, ki ti bo pomagala. V njej sem razložila glavne razlike med čustveno in pravo lakoto. Z njo si lahko pomagaš naslednjič, ko se boš spraševal/-a ali čutiš pravo lakoto ali le čustveno.

Nasvet: Prilepi si jo na hladilnik ali blizu shrambe. ;)
(Shraniš jo lahko na svoj računalnik v pdf obliki, tako da klikneš TUKAJ z desnim miškinim gumbom in izbereš “Shrani povezavo kot”.)

lakota

Kako pa se učinkovito spopadati s čustvenim prehranjevanjem? En izmed prvih korakov je zavestno prehranjevanje. Drugi korak je definitivno samoljubezen. V prihodnjih tednih pa bom objavila še več informacij na to temo. Prijavi se na novičke spodaj, če želiš biti obveščen/-a o novih objavah.

Na prepoznavanje prave lakote in nevtralnih občutkov ob hranjenju,
Tjaša Slana

 

P.S. Če si želiš pomoči, pa si oglej kako lahko sodeluješ z mano.